Legenda o Veroniki Desiniški - v besedi in sliki

Legenda o Veroniki Deseniški je znana po celem Hrvaškem zagorju in deloma temelji na resničnih zgodovinskih dogodkih in zgodovinskih osebah, ki so živele v prvi polovici 15. stoletja, deloma pa so plod ljudskega izročila, ki se je oblikovalo skozi zgodovino, še posebej v 19. in 20. stoletju. Zgodovinski dogodki iz prve polovice 15. stoletja, zabeleženi v zgodovinskih virih so služili za navdih pesnikom, pisateljem in umetnikom. Tako so nastala številna dela o nesrečni ljubezni med Veroniko Deseniško in grofom Friderikom II Celjskim.
Na tej razstavi so predstavljena dela hrvaških piscev, slikarjev, gledaliških umetnikov in novinarjev, ki jih je navdihnila zgodba o nesrečni ljubezni med deseniško plemkinjo Veroniko in grofom Friderikom Celjskim.
Domneva se, da je prvo spodbudo umetnikom dal sam grof Friderik II Celjski sredi 15. stoletja kot naročitelj in idejni začetnik gradnje in poslikave poznogotske kapelice sv. Janeza v Ivaniču Milijanskem v bližini Vingrada, kasneje bolj znanem kot Veliki Tabor.
Prve literarne obdelave te teme najdemo že v času hrvaškega narodnega preporoda, ko so mnogi avtorji svoj navdih iskali v nacionalni zgodovini.
Tudi v zgodovini hrvaškega gledališča je zabeleženo, da se je drama Veronika Desinić igrala že leta 1876 na Markovem trgu. Avtor te drame je bil Franjo Žigrović, ugleden politik hrvaškega preporoda. Glavno vlogo Veronike Deseniške je odigrala znana zagrebška igralka Marija Ružička Strozzi.

Konec 19. stoletja je nastal prvi roman o tragični ljubezni med Veroniko Deseniško in Friderikom Celjskim; Zagorska ruža, izpod peresa Hinka pl. Davile. Legenda o Veroniki Deseniški je zbudila zanimanje tudi znanega hrvaškega slikarja Otona Ivekovića.
To je samo izbor del, ki so nastala na podlagi zgodbe o Veroniki Deseniški.