Skrivnostna gotika, Veliki Tabor in kapelica sv. Janeza

Z razstavo Skrivnostna gotika, Veliki Tabor in kapelica sv. Janeza javnosti predstavljamo nova spoznanja o najzgodnejši gotski fazi Velikega Tabora na podlagi arheoloških, zgodovinskih in zgodovinsko-umetniških raziskav. Z razstavo pa poleg tega predstavljamo rezultate konservatorsko-restavratorske raziskave poznogotske zidne poslikave kapelice sv. Janeza v Ivaniču Miljanskem, za katero se domneva, da jo je dal zgraditi grof Friderik II Celjski. S to razstavo predstavljamo gotsko arhitektonsko kamnito plastiko iz palasa Velikega Tabora, kamnoseške delavnice in njihove kamnoseške znake kot tudi poznogotske najdbe (poznogotski kozarci, pečnice), ki so bile odkrite med arheološkimi raziskavami, ki so jih izvedli na Velikem Taboru v preteklih letih. Vse do pred desetimi leti se kapelica sv. Janeza Krstnika na prvi pogled ni razlikovala od drugih baročnih kapelic po zagorskih hribčkih. Vendar je po konservatorsko-restavratorskih raziskavah in delih, še posebej pa po objavi znanstvenih del Ivana Srše o kapelici sv. Janeza in njeni poznogotski poslikavi, ta kapelica dobila popolnoma nov pomen. Na podlagi ohranjenega ikonografskega programa v kapelici sv. Janeza z vključenimi portreti znotraj posameznih scen Srša domneva, da je bil povod za gradnjo in poslikavo kapelice priznanje nezakonskega sina Friderika II Celjskega in njegove druge žene Veronike Desinić leta 1447.