Vinogradništvo in vinarstvo v Hrvaškem Zagorju

Razstava »Vinogradništvo in vinarstvo v Hrvaškem Zagorju« ponuja celovit pregled vinske trte, vinogradništva in vinarstva – pojava, ki je hkrati naraven, gospodarski, družbeni in kulturen ter je skozi stoletja oblikoval pokrajino in identiteto Hrvaškega Zagorja. Razstava se začne z biologijo in evolucijo vinske trte ter vplivom tal, mineralov in terroira na gojenje grozdja in značilnosti vina, s čimer obiskovalce seznanja z naravnimi temelji, na katerih se je razvila bogata zagorska vinogradniška tradicija.

Posebna pozornost je namenjena izzivom, ki so skozi zgodovino preoblikovali vinogradništvo, zlasti boleznim, škodljivcem in naravnim nesrečam. Pojav pepelaste plesni, peronospore in trtne uši v 19. stoletju je sprožil veliko krizo, a hkrati spodbudil posodobitev varstva trte, obnovo vinogradov in uveljavljanje novega znanja. Zgodovinski viri kažejo, da je bilo vinogradništvo v Zagorju dolgo časa ena najpomembnejših kmetijskih in gospodarskih dejavnosti, tesno povezana z veleposestvi, kmečkimi gospodarstvi in ​​lokalnimi trgi.

Razstava prav tako prikazuje razvoj vinogradništva in vinarstva v 20. stoletju – obdobju, ki so ga zaznamovale spremembe v tehnologiji, načinih pridelave, sortah grozdja in gospodarskem pomenu vinogradov. Kljub zmanjšanju skupne površine pod trto ostajata vinograd in tradicionalna vinska klet ključna elementa zagorske pokrajine in načina življenja. Materialna kultura vinogradništva je predstavljena z orodjem, sodi, košarami, keramičnimi posodami in drugimi predmeti, s poudarkom na tradicionalnih obrtih – kot so kovaštvo, sodarstvo, pletarstvo in lončarstvo –, brez katerih vinogradniško gospodarstvo v preteklosti ne bi moglo delovati.

Pomemben del razstave je posvečen običajem in simboliki vina. Vinogradniško leto zaznamujejo prazniki in ljudske šege, povezane s svetniki, kot so sveti Vincenc, Jurij, Janez Krstnik, Jernej, Mihael in Martin; vino samo pa ima osrednjo vlogo v družinskem, družabnem in obrednem življenju. Umetniške in kulturne razsežnosti obravnavane teme so dodatno osvetljene skozi dela Antuna Augustinčića, zgodbo o avtohtoni sorti grozdja Sokol z območja Klanjca in njeno oživitev ter tehniko vinorela – slikanja z vinom, ki vino iz zgolj motiva preobrazi v sam umetniški medij.

Z združevanjem naravoslovnih, zgodovinskih, etnoloških in umetniških vidikov razstava prikazuje, da vinogradništvo v hrvaškem Zagorju pomeni več kot le pridelavo grozdja in vina. Gre za kompleksno kulturno dediščino, v kateri se prepletajo narava, človeško delo, znanje, tradicionalne obrti, običaji, umetnost in lokalna identiteta.